Čokoladne kocke

Helou!

Po dolgem času je naš blog spet v obratovanju. Najprej sem vam dolžna opravičilo. Imela sem veliko dela v izpitnem obdobju pa tudi moje zdravje ni bilo najboljše. Ampak zdaj, ko sem imunski sistem postavila nazaj na noge, lahko ponovno začnemo z objavami. Danes, za ogrevanje po dolgem času bom pisala o super enostavnem receptu, ki ga pripravite izredno hitro. Gre za čokoladne kocke s pudingom. Kar nekaj časa sem se ukvarjala s tem, kako narediti dober biskvit, da ne bo presuh in mislim, da mi je s tem receptom uspelo. Pa zavihajmo rokave!

Čokoladne kocke so sestavljene iz dveh različnih mas – čokoladnega biskvita in pudingove kreme.

Za čokoladni biskvit potrebujemo:

  • 400g moke
  • 300g sladkorja
  • 40g kakava v prahu
  • 1 pecilni prašek
  • 4 jajca
  • 200ml mleka
  • 200ml olja

Za pudingovo kremo pa potrebujemo:

  • 250g skute
  • 200g sladkorja
  • 1 vanilijev sladkor
  • 1 vrečko čokoladnega pudinga
  • 3 jajca
  • 50ml olja
  • 100ml mleka

Jajca in sladkor zmešamo, nato dodamo mleko in olje. Vse skupaj dobro premešamo in počasi dodajamo zmes iz moke, kakava v prahu in pecilnega praška. Mešamo toliko časa, da dobimo gladko maso za biskvit.

V manjši posodi zmešamo skuto, jajca, vanilijev sladkor in sladkor, ter počasi dodajamo mleko in olje. Na koncu dodamo še prašek za puding in vse skupaj dobro premešamo, da ni opaziti nobenih grudic.

img_20190224_175436.jpg

Poljuben pekač (če bo večji bodo kocke na koncu nižje, če bo manjši pa bodo višje) obdamo s papirjem za peko in vanj vlijemo prvo polovico mase za čokoladni biskvit. Čez polijemo pudingovo kremo, na koncu pa vse skupaj spet prelijemo z maso za biskvit. Pekač postavimo v naprej ogreto pečico na 180°C in ga v njej pustimo od 45 minut pa do ene ure (odvisno od velikosti pekača in višine čokoladnih kock).

Ko je pecivo pečeno, ga pustimo, da se popolnoma ohladi, po tem pa ga lahko prelijemo s čokolado ali pa posujemo s sladkorjem v prahu, narežemo na kocke in ga serviramo gostom, ki bodo zagotovo navdušeni nad njim.

Pa veliko kuharskih užitkov!

Advertisements

Odštevanje do novega leta (4 in 5)

Praznični pozdravček!

Tokrat sem se odločila, da bom objavila kar dva recepta na enkrat. Malo zato, ker jutri ne bom imela časa, malo pa zaradi tega, ker vam bo prišlo prav vedeti vse recepte malo prej. Pod številko 4 in 5 na naši praznični mizi se skrivata zelo zanimivi, a vseeno hitro pripravljeni jedi. Pod številko 4 se skriva piščanec v smetanovi omaki, pod številko 5 pa njoki v gobovi omaki.

cof

ZA PIŠČANCA V SMETANOVI OMAKI POTREBUJEMO:

  • 3 žlice olja
  • 500g piščančjih prsi
  • 300ml sladke smetane
  • 100ml belega vina
  • velika žlica gorčice
  • sol, poper, česen, peteršilj

Piščančja prsa splaknemo pod hladno vodo, jih osušimo in narežemo na tanke trakce (lahko tudi zrezke). Narezano meso nato položimo v posodo in vse skupaj po okusu začinimo s poprom, soljo in česnom.

Na olju trakce popečemo v enaki posodi, v kateri bomo kasneje delali omako. Ko je meso pečeno, ga vzamemo iz posode in položimo na stran. Olju na katerem smo peki zrezke dodamo sladko smetano, belo vino in veliko žlico gorčice. Z metlico vsebino posode dobro premešamo, da ne nastanejo grudice gorčice.

Omako po okusu začinimo s peteršiljem, soljo in poprom, nato pa počakamo do vretja. Ko omaka zavre vanjo položimo prej popečene zrezke in kuhamo še približno 20 minut.

Zrezki v smetanovi omaki so nato pripravljeni.

IMG_20181224_193150.jpg

ZA NJOKE V GOBOVI OMAKI POTREBUJEMO:

  • 1kg njokov
  • 2 žlici olja
  • 1 čebulo
  • 3 stroke česna
  • 400g vloženih šampinjonov
  • 1/2 pora
  • 1 žlica moke
  • 400ml sladke smetane
  • sol, poper, peteršilj
  • 200g sira

Njoke skuhamo po navodilih, ki so napisana na embalaži. Med tem pa na olju prepražimo sesekljano čebulo in česen do zlato-rjave barve. Prepraženi čebuli dodamo odcejene gobice in na tanke kolobarje narezan por.

Vse skupaj po okusu začinimo s soljo, poprom in peteršiljem, ter dušimo deset minut na nizkem ognju. Nato v posodo dodamo žlico moke (da se omaka kasneje malo zgosti) in vso zelenjavo na hitro popečemo, dodamo sladko smetano in počakamo, da zavre. Po tem omako kuhamo še deset minut.

Ko je omaka skuhana, ji dodamo odcejene njoke in vse skupaj dobro premešamo. Jed položimo v pekač in jo posujemo z naribanim sirom. Pekač nato postavimo v predhodno ogreto pečico na 180°C in počakamo, da se sir rahlo zapeče.

Naša jed je tako gotova.

Pa dober tek!

Za konec našega novoletnega odštevanja in za zadnjo objavo v tem letu pa bi vam rada zaželela srečno in zdravo leto 2019. V njem naj bo čim več lepih trenutkov in čim manj skrbi. Naberite si čim več pozitivnih izkušenj in lepih gest, ki se jih boste radi spominjali. Vstopite v novo leto takšni, kot želite biti in ne takšni kot bi ‘morali’ biti.

heart.adapt.945.1.jpg

Hvala za vso vašo podporo pri ustvarjanju tega bloga, za vse izrečene pohvale in spodbudne besede, pa tudi za kakšno kritiko, saj se iz tega najbolje naučimo narediti stvari boljše. V prihodnjem letu me čaka veliko dela, veliko objav in predvsem veliko uživanja v tem kar počnem, saj mi dajete vedeti, da je vredno. Hvala vam!

Vse dobro v letu 2019!

Odštevanje do novega leta (3)

Praznični pozdravček!

cof

Kaj se skriva na naši praznični mizi pod številko 3? Jed, ki je vsem dobro poznana, vendar tokrat pripravljena malo drugače. Za katero jed gre? Za dunajske ali po domače ‘pohane’ zrezke. S tem receptom bodo malo bolj razgibanega okusa, saj bomo par sestavin dodali.

POTREBUJEMO:

  • 500g puranjih zrezkov
  • 1 limona
  • krožnik krušnih drobtin
  • krožnik moke
  • 2 jajci
  • 50 ml mleka
  • 50g bučnih semen
  • 50g sezamovih semen
  • olje
  • poper, sol, česen

Puranje zrezke najprej splaknemo pod hladno vodo in jih osušimo. Nato jih s soljo, poprom in česnom po okusu začinimo. Pripravimo si krožnik moke, krožnik z jajci, v katere zmešamo še mleko in krožnik krušnih drobtin, katerim dodamo drobno naribano limonino lupinico, bučna semena in sezamova semena (količino semen lahko prilagajate po svojem okusu, dodate pa lahko tudi mandljeve lističe).

Zrezke nato po vsem dobro znanem zaporedju najprej pomokamo, nato pomočimo v mešanico z jajcem in nakoncu posujemo s krušnimi drobtinami. Ko postopek opravimo z vsemi zrezki segrejemo olje in zrezke pečemo na obeh straneh toliko časa, da dobijo zlato-rjavo barvo. Naši dunajski zrezki so tako pripravljeni.

cof

Dunajske zrezke lahko postrežete skupaj s krhlji limone, ki se k zrezkom odlično podajo.

 

Pa dober tek!

Odštevanje do novega leta (2)

Praznični pozdravček!

Smo že pri drugem dnevu odštevanja do novega leta in pripravila sem nov, preprost recept za prilogo. Da bodo te objave malo bolj zanimive, pa sem se odločila, da bomo skupaj odstranjevali zamegljene dele praznične mize.

dav

Pod številko 2 se torej skriva riž z zelenjavo. Recept je zelo enostaven in jed se pripravi hitro, zelo lepo bo popestrila praznično mizo, všeč pa bo tudi tistim, ki niso največji ljubitelji riža.

POTREBUJEMO:

  • 2 žlici olivnega olja
  • 1 čebulo
  • 3 stroke česna
  • 1 korenček
  • 100g graha
  • 100g koruze
  • 1,5 skodelice riža
  • 5 skodelic vode
  • 1 čajna žlička sladke paprike
  • sol
  • poper
  • petršilj

Čebulo in česen na drobno sesekljamo in dobro prepražimo na olju. Ko porumenita, v posodo dodamo na kocke narezan korenček, grah in koruzo (lahko pa namesto sveže zelenjave uporabite katero koli že zmrznjeno mešanico zelenjave). Zelenjavo rahlo popražimo, nato pa jo dušimo približno deset minut.

Dušeni zelenjavi dodamo riž, dobro premešamo in nato zalijemo z vodo. Vse skupaj začinimo s sladko rdečo papriko, nato pa po okusu še s soljo, poprom in petršiljem. Kuhamo približno 20-35 minut (odvisno kaj piše na embalaži od riža) in jed je gotova.

Postrežete jo lahko skupaj s kislo smetano, ki se k prilogi odlično poda.

cof

Pa dober tek!

 

Odštevanje do novega leta (1)

Praznični pozdravček!

Da si malo popestimo odštevanje do novega leta sem pripravila 5 slastnih receptov za jedi, ki so lahko na mizi pri vašem novoletnem kosilu/novoletni večerji. Zadala sem si, da so ti recepti kar se da enostavni (saj je okoli praznikov vedno preveč stvari za postoriti), po drugi strani pa še vedno dovolj posebni za novoletni obrok. Naše odštevanje bomo začeli sladko in sicer s sneženimi medenjaki, ki jih lahko pred in po obroku postavite na mizo in verjamite, vsi jih bodo veseli.

MASA ZA PIŠKOTE:

  • 1kg moke
  • 2 kavni žlički sode bikarbone
  • 4 jajca
  • 300g sladkorja v prahu
  • 300g medu
  • 2 čajni žlički cimeta

SNEŽENI PRELIV:

  • 300g sladkorja v prahu
  • 1 limona
  • 1 beljak

dav

Zelo dobro je, če medenjake naredite čim prej, da se vam do postrežbe še malo ‘zmedijo’, postanejo bolj polnega okusa. Če pa za to nimate časa pa ne skrbite, po tem receptu so medenjaki res mehki in z veliko okusa že takoj po pečenju.

Najprej pogrejemo med. Pri tem pazimo, da ga ne segrejemo preveč, le toliko, da postane topel. Nato ga postavimo na stran, da se ohladi. Skupaj zmešamo moko, sodo bikarbono, sladkor v prahu in  cimet. Mešanici dodamo maslo, jajca in ohlajen med. Vse skupaj dobro pregnetemo, zavijemo v folijo in pustimo počivati v hladilniku najmanj eno uro.

Med tem, ko masa za piškote počiva, pripravimo sneženi preliv. Zmešamo sladkor v prahu in beljak, nato pa postopoma dodajamo limonin sok. Dodamo ga toliko, da je zmes malo tekoča, ampak še vedno gosta. Če bo zmes preveč tekoča in jo bomo dali na piškote, okus ne bo nič slabši, le bel preliv ne bo izgledal lepo.

Ko je testo v hladilniku že najmanj eno uro, ga odvijemo iz folije in začnemo z izdelovanjem kroglic, ki jih polagamo na pekač. Paziti moramo, da puščamo dovolj prostora med piškoti, saj le ti malo narastejo. In pozorni moramo biti na to, da so vse kroglice približno enako velike, saj bodo tako lepo, enakomerno zapečene. Ko pekač napolnimo, medenjake pečemo v predhodno ogreti pečici na 180°C približno 10 minut.

Po desetih minutah jih vzamemo iz pečice in pustimo par minut, da se malo ohladijo nato pa z žlico nanje nanesemo preliv, ki se bo zaradi toplote piškota lepo sam razlezel po celotni površini. Za konec lahko po prelivu posujemo še sladkorne okraske z zimskimi ali prazničnimi motivi.

dav

Pa dober tek!

Božičkova pita

Helou!

Pogoj za nadaljnje branje te objave je božična glasba v ozadju, saj bo tako vse slišati in videti veliko bolje. Ker se je božična sezona za marsikoga že začela, jo bom danes otvorila tudi na mojem blogu. Božičkova pita brez pečenja je kot nalašč za hladne večere v prazničnem vzdušju. Priprava pa je tako preprosta, da vam bo vzela res malo časa.

Recept je primeren za pekač s premerom 28 centimetrov.

IMG_20180915_150755.jpg

PIŠKOTNO DNO:

  • 250g čokoladnih piškotov
  • 110g masla

ČOKOLADNI NADEV:

  • 500ml sladke smetane
  • 140g temne čokolade
  • 360g mlečne čokolade
  • 30g masla
  • 10g sladkorja

Piškote zdrobimo (lahko jih nalomite kar s prsti ali pa jih daste v vrečo in jih zdrobite z valjarjem). Maslo stopimo, z njim prelijemo zdrobljene piškote, dobro premešamo in zmes porazdelimo po pekaču (ne pozabite obložiti tudi roba pekača, saj je čokoladni nadev bolj tekoč).

Nato segrejemo sladko smetano v katero nalomimo čokolado in dobro mešamo, dokler se vsa čokolada ne stopi. Zmes nato odstavimo s štedilnika, ji dodamo maslo in sladkor in mešamo še toliko časa, da nastane enakomerna masa. Le to pa nato zlijemo čez piškotno dno.

cof

Božičkova pita mora čez noč počivati v hladilniku. Naslednji dan lahko nanjo nadrobimo čokoladne piškote za okras in jo postrežemo. Zraven lahko priložimo tudi stepeno sladko smetano, ki se h piti odlično poda.

Pa veliko kuharskih užitkov!

Iskanje poti

Helou!

Odločila sem se, da tokrat z vami ne bom delila novega recepta, ampak vam bom napisala del moje zgodbe. Ta objava bo malo bolj osebna in zanjo sem zbirala pogum kar nekaj časa. Prvotno sem na tem blogu želela objavljati moje recepte, ker v kuhanju res uživam, ampak izkazalo se je, da vas zanima tudi moja bolj osebna plat. In kako jo predstaviti bolje, kot skozi objavo na blogu. Pa začnimo.

Stara sem 21 let in trenutno obiskujem prvi letnik Pedagoške fakultete. V študiju uživam, všeč so mi predmeti, snov, komaj čakam da pride tisti teden, ko bom hodila na prakso v šolo; skratka zares uživam. Dve leti nazaj pa se je odvijala čisto drugačna zgodba in takrat nisem niti pomislila, da bom kdaj študirala to, kar študiram zdaj. Zelo dolgo časa sem si želela postati učiteljica. Željo sem tudi večkrat izrazila, ampak je bila le ta vedno pokopana z izjavo: “Joj, učiteljev je pa res tako veliko, nikoli ne boš dobila službe.” In zame je to avtomatsko pomenilo iskanje nove smeri študija, novega faksa. Rekla sem si, da se bom vpisala na naravoslovni faks, saj ko končaš tega zagotovo dobiš službo in mi glede tega ne bo treba skrbeti. (Zdaj seveda vem, da temu ni tako. Da služba za noben poklic ne čaka za prvim vogalom, ko zaključiš fakulteto.)

Dve leti nazaj se se vpisala na Veterinarsko fakulteto. Zakaj? Ker sem se dva tedna pred končnim rokom za vpis na fakulteto odločila, da bom študirala veterino. Ne zato, ker bi bil to moj sanjski poklic, ali zato ker bi si ta poklic zares želela opravljati, ampak zato ker sem gledala predmetnik in so se mi zdeli predmeti izredno zanimivi (za polovico predmetov se mi ni niti sanjalo kaj se bo tam dejansko obravnavalo). Oktobra se je študij začel in predmeti so mi bili res zanimivi, samo nekako se nisem našla v fakulteti in njenem delovanju.

Rada sem poslušala predavanja, ampak ko sem se snov morala naučiti je to potekalo s takšnim odporom, da mi od učenja v glavi ni ostalo praktično nič. Vsak dan bolj sem bila izčrpana, vsak dan bolj slabo volje, bolj žalostna, živčna, izgubljena. Moji starši pa tudi nekateri prijatelji niso mogli verjeti kam se je izgubila punca, ki je bila prej živahna in polna energije. V tistem letu na Veterinarski fakulteti si nisem bila niti malo podobna. Od sebe sem odrivala vse in vsakega, ki mi je želel dobro. Čeprav sem te stvari  opazila tudi sama si nisem hotela priznati, da tako ne bo šlo naprej. Zato sem se še naprej silila in hodila na fakulteto, ki zelo očitno ni bila zame. Prišlo je poletno izpitno obdobje in jaz sem se dokončno izgubila. Ni več šlo naprej in to mi je postalo kristalno jasno. Zato sem sredi izpitnega obdobja obupala, priznala poraz in jokala. Ne zato, ker ne bom končala fakultete, ker to takrat ni bila več moja želja, ampak zaradi mojega ponosa. Ker mi prvič v življenju nekaj velikega ni uspelo in da sem se s tem spirjaznila, sem potrebova še kar nekaj mesecev.

Dobra stran mojega poskusa na Veterinarski fakulteti? Spoznala sem izjemne ljudi, ki so mi dajali oporo, me spodbujali in pomagali na poti, katero sem izbrala. Žal mi je le,  da z njimi nisem ohranila stika, ker takrat pač tega nisem bila sposobna. Želela sem le odriniti vse, kar je bilo povezano s to fakulteto stran od mene.

Po neuspelem študiju sem si vzela eno leto pavze. Naredila sem prekvalifikacijo, opravljala študentsko delo in se odločila, da začnem pisati blog. Iz svoje izkušnje sem želela potegniti in s sabo odnesti le najboljše.

Spoznala sem, da me bosta starša pri vsaki odločitvi podpirala in me spodbujala, ne glede na to ali mislita, da imam prav ali ne. Spoznala sem, da se ni potrebno sekirati zaradi porazov, saj nas ti naredijo takšne kot smo. Spoznala sem tudi, da se ni treba bati kakšna bo prihodnost in ji ni treba prirejati svojih želja, ker se do takrat ko mi pridemo do tja, ta prihodnost že stokrat spremeni. Zato sem se zdaj odločila, da bom postala učiteljica. Ne vem, ali me čaka služba po končanem faksu, ali bom imela srečo in se zaposlila takoj po  študiju ali šele po petih, desetih letih. Vem pa, da se ne bom nikoli več odločala po željah, oziroma pričakovanjih drugih. Pomembno mi je le, da sem srečna. In zdaj lahko zagotovo rečem da sem. SREČNA.

Hvala za branje.